Vlado Mokrov

Lokalnite izbori mo`e da minat i vaka i taka, no ve}e stanuva sosema jasno deka uveruvawata na opozicijata, zasilena i so golemata mediumska kampawa, se preoptimisti~ki. Do faza do koja tie pove}e korespondiraat so nejzinite `elbi, otkolku {to e realna slika na raspolo`enieto na gra|anite, koe{to sepak ne e verojatno deka e pod potpolna kontrola na glasnosta na kritikite. Osobeno {to golem del od niv se poka`aa samo kako plod na dobro razvienata fantazija na nekolkumina vika~i do zaboravawe, od {to proizleguva i se pootvorenoto somnevawe vo se ona {to se pi{uva ili izgovara vo mediumite. {to samo ja potvrduva poznatata vistina deka sekoj koj igra na kartata na ekspresnoto dejstvuvawe, so isklu~ena dolgoro~nost, koja{to pretpolaga mnogu poseriozen, ta i poeti~en odnos kon rabotite, osuden e brzo da stane neefikasen.
Me|utoa, drugata strana e mnogu pova`na. Zatoa {to e mnogu pokompleksna i ne e zavisna samo od toa kakva privremena atmosfera }e se sozdade, so povi{en glas, se razbira, so pregolemo rasfrlawe so "golemite temi": nacionalna i dr`avna zagrozenost i rasproda`ba, raspad na dr`avata i sli~no, osobeno vo vreme koga procesite koi{to kone~no, povtoruvam kone~no po~naa vo ovaa dr`ava, nea ja vodat tokmu vo drug pravec, akoj{to normalno predizvikuva gnev, ponekoga{ i o~aj, ne samo tuka kaj nas, tuku i sekade kade {to dr`avata trgnuva po patot na integracija so svetot, a {to neminovno vodi do redefinirawe duri i na takanare~enite nacionalni interesi, svrzani prete`no za licemernite i sebi~ni celi na nekolkumina naviknati da vladeat vo uslovi na celosna izolacija na zemjata, bez odgovornost kon vnatre, no i kon nadvor, kako i na op{testvenata mo}, sozdadena pri takvi, za obi~niot ~ovek, nepovolni sostojbi.
Deka postoi interes toj proces da se sopre, postoi. Deka site {to gubat vo takvi uslovi, gubat. I realno e da se o~ekuva splotuvawe na site sili koi se prirodno upateni kon zamrznuvawe na odnosite vo op{testvoto, kako {to bea zamrznati vo tekot na nivnoto vladeewe ili profitirawe nezasnovano na nivnite realni pridonesi za zgolemuvawe na op{tiot kapital na op{testvoto.
Zna~i normalno, tie {to gubat ako Makedonija stane ~lenka na NATO, ako sosema se pribli`i kon Evropa, ako gi simne od dneven red me|uetni~kite problemi, imaat samo eden izbor: da ja urnat ovaa vlada, da gi soprat site po~nati procesi vo dr`avata koi vodat kon me|unarodnata zaednica, bez ogled na mo`nosta do kraj da ja destabiliziraat dr`avata, da ja vturnat vo avantura, zaradi koja site }e propla~at, ta i samite tie vo krajna linija, poradi kusogledosta na odnesuvaweto, {to Makedonija na krajot }e ja vrati tamu kade {to bila, ili tamu kade {to nekoi mislat deka pripa|a, na ~elo so niv. Ako ne uspeat vo toa, inicijatorite na vakvite zamisli, se gotovi. Zasekoga{. I zatoa nitu izbiraat, nitu }e izbiraat sredstva. Tokmu zatoa, pak, so se pomali {ansi da uspeat.
Ova, kolku {to ve}e se sogleduva kaj nas, iako bavno pred se poradi nivnata dominacija vo javnosta, ve}e e apsolvirano vo svetot koj{to ne opkru`uva i koj{to otvoreno se trudi da ne vklu~i tamu kade {to edinstveno pripa|ame: vo svetskata zaednica. Vo koja, sakal toa nekoj ili ne, ne mo`e da se odi so antinatovska, antievropska, antiamerikanska i antialbanska(vo ovoj slu~aj poradi specifi~nata vnatre{na polo`ba), kako i so izrazito negativen i kavgaxiski odnos kon sosedite. Duri i se drugo da stavime na strana od ova vo ovoj istoriski moment mo`ebi nema ni{to pova`no za idninata na Makedonija.
Spojot na sega{nata opozicija na ~elo so SDSM, ili poto~no so Branko Crvenkovski, so glasa~ko telo koe re~isi celoto e antinatovski raspolo`eno, e tokmu takov {to mo`e definitivno da gi odvrati pogledite od Makedonija, bukvalno na site {to dosega pomagaa da se otrgneme od stariot sistem na odnosi i vrednosti, koi{to dominiraa vo na{iot svetogled. A koj edinstveno vo ovoj moment, kako paradoks na svetskite dvi`ewa, e za~uvan vo nekolku do nesvest izolirani zemji, od koi nekoi ve}e (primerot so Severna Korea) stanuvaat sosema svesni za toa. I po~nuvaat se povtorno, bez ogled kolku zadocnile. I brzaat da fatat ~ekor. Nasproti ona {to go nudat Crvenkovski, Uingo, Penov, Stojmenov i Mileti}.
Vo toj slu~aj lokalnite izbori nemaat vrednost kako {to nekoj saka da im ja pridodade. Tie ne se referendum. Vo svetot vlasta re~isi redovno gi gubi lokalnite izbori, pa nikomu ni{to. Mnogu e pova`no reformite da prodol`at, definitivno da se raskine so stariot sistem, ta toga{ ve}e i nema da bide va`no koj }e pobedi na parlamentarnite izbori. A za niv }e zboruvame vo 2002 godina. Dotoga{ te{ko deka e mo`no nekoj da dozvoli se ona {to e po~nato da se urne i da ne vrati na nula.